<< Lepiota echinella, ježasti dežniček | Gobe | Lepiota fuscovinacea, vinski dežniček >>
Lepióta ermínea (Fr.) P. Kumm. (1871)
Rod: Lepiota - dežnički
ZNAČILNOST: je skoraj v celoti bel in podoben dežniku, na osredju pa ima topo izboklino rumeno rjavkaste barve.
KLOBUK: 3-5 cm, sprva zvončast, pozneje izbočen in z jasno topo izboklino na osredju, je skoraj v celoti bel ali kremno bel, le na osredju okrast ali svetlo rumeno rjavkast, sprva je površina dlakasto luskasta, pozneje plešasta, rob pa ostane kosmičast.
TROSOVNICA: lističi so beli, gosti, z vmesnimi lističi, široki.
BET: 4-6 cm visok, 4-7 mm debel, bel do kremaste barve, pod klobukom gladek, izginjajoč in šibek bel obroček je vlaknat pas na betu, pod njim je bet kosmato luskast z belimi volnenimi luskami, proti dnišču temnejši in okrasto rumeno rjavkast, v dnišču rahlo odebeljen in ni gomoljast.
MESO: belo, je neznatnega vonja in nima vonja po redkvi, ima šibko sladko kisli oz. rahlo pikantni okus.
TROSI: 10-14 x 5.5-7 μm, podolgovato elipsasti, dekstrinoidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: najdemo ga na ledinah pred gozdovi, v listnatih gozdovih, tudi v gorskem svetu, pozno poleti in jeseni.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE:
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Agaricus ermineus Fr. (1821), Lepiota alba (Bres.) Sacc. (1887), Lepiota alba f. silvatica Bon (1993), Lepiota clypeolaria var. alba Bres. (1882), Mastocephalus albus (Bres.) Kuntze (1891), Mastocephalus ermineus (Fr.) Kuntze (1891)
Priprava opisa: Miro Šerod
Lepiota alba, beli deznicek
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1634
